Kontakt Splošne informacije Pravno obvestilo Dostopnost
PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM
javno spletno mesto
Informativni vpogled

Informativni vpogled je javna storitev, ki je namenjena vpogledu v prostorske podatke o državnih in občinskih prostorskih aktih, upravnih aktih s področja graditve objektov, omejitvah v prostoru in v nepremičninske evidence.

Preko storitve so uporabnikom na voljo podatki o veljavnih državnih prostorskih aktih in tistih v pripravi, razpoložljivi podatki o podrobni namenski rabi prostora iz občinskih prostorskih načrtov in prostorskih redov, informativni podatki o podrobnih izvedbenih aktih, podatki o upravnih aktih s področja graditve objektov (gradbena in uporabna dovoljenja, s pravnomočnostjo od 1.6.2015), podatki o omejitvah v prostoru (natura 2000, zavarovana območja, ekološko pomembna območja, vodovarstvena območja, gozdni rezervati, varovalni gozdovi, varstvo kulturne dediščine) in nepremičninski podatki (državna meja, občinske meje, meje naselij, zemljiški kataster in kataster stavb).

Podatki o prostorskih aktih
eProstor, en prostor za vseEvropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj, naložba v vašo prihodnost
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

S prostorskimi akti države, regije in občin se opredeljuje prostorski razvoj, načrtuje prostorske ureditve in določa izvedbeno regulacijo prostora.

V tem delu je preko storitev omogočen:

  • dostop do podatkov o prostorskih aktih, kjer so na voljo podrobne vsebine o veljavnih prostorskih aktih in omogočen prevzem prosto dostopnih podatkov ter
  • dostop do podatkov o javnih razgrnitvah in seznanitvah državnih prostorskih aktov.

Podatki o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje

Upravni akti, ki se nanašajo na gradnje, so gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje ali dokazilo, da ima stavba uporabno dovoljenje, in upravni akti, izdani v postopku inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem predpisov, ki se nanašajo na gradnje.

Podatki o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje, so uporabnikom na voljo preko javnih spletnih servisov. Ti so namenjeni dostopu in prevzemu prosto dostopnih podatkov za namene nadaljnjih uporab. Podprti so kartografski (WMS) in objektni (WFS) spletni servisi.

Uporabnikom sta na voljo tudi pomočnik za prenos podatkov ter tehnična navodila za namene naprednih uporab.

Orodja
Pomočnik za prenos podatkov
Datum zadnje spremembe:

Evidenca stavbnih zemljišč
eProstor, en prostor za vseEvropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj, naložba v vašo prihodnost
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Za potrebe prostorskega načrtovanja, ugotavljanje dejanskega stanja v prostoru in izvajanja ukrepov zemljiške politike uvaja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) novo evidenco, imenovano Evidenca stavbnih zemljišč. V njej se vodijo podatki o pozidanih zemljiščih in nepozidanih stavbnih zemljiščih ter njihovih razvojnih stopnjah.

  • Pozidana zemljišča se delijo na pripadajoča zemljišča stavb, pripadajoča zemljišča gradbeno inženirskih objektov in gradbene parcele. Razlika med pripadajočimi zemljišči stavb in gradbenimi parcelami je ta, da bodo pripadajoča zemljišča stavb zajeta na podlagi posebne metodologije z metodami masovnega zajema, medtem ko so gradbene parcele določene v upravnem postopku. Pripadajoče zemljišče stavb je torej prvi približek gradbene parcele.
  • Nepozidana stavbna zemljišča se delijo na štiri razvojne stopnje glede na njihovo opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, status pravnega režima na zemljišču ter regulacijo zemljišča s prostorskimi akti.

Evidenca stavbnih zemljišč je v skladu z ZUreP-2 namenjena načrtovanju namenske rabe prostora oziroma novih stavbnih zemljišč v postopku priprave občinskih prostorskih aktov, načrtovanju komunalne opreme, izvajanju ukrepov zemljiške politike za sanacijo in zagotavljanje ustrezne parcelne in lastniške strukture, zagotavljanje cenovno dostopnih zemljišč za bivanje in delo, gospodarjenje z zemljišči v javnem interesu ter za odmero dajatev na stavbnih zemljiščih in vrednotenje stavbnih zemljišč. Evidenca stavbnih zemljišč je tudi podlaga za podajanje informacij o razvojnih stopnjah in drugih lastnostih stavbnih zemljišč za zainteresirane investitorje. Kot takšna bo lahko omogočila izvajanje ukrepov zemljiške politike ter povečala informiranost investitorjev in s tem bistveno pripomogla k uspešnejšemu razvoju naše države.

Na državnem nivoju trenutno poteka projekt masovnega zajema pripadajočih zemljišč objektov. Masovni zajem je razdeljen na enajst faz in bo potekal do leta 2021. Že zajete podatke po fazah zajema lahko vidite v pregledovalniku podatkov, ki je dostopen preko povezave spodaj. Podatki v pregledovalniku so delovni sloj in se lahko do zaključka masovnega zajema spremenijo.

Dokumenti
Projekt masovnega zajema poseljenih zemljišč in predlog poseljenih zemljišč:
- prostorski obseg,
- terminski plan,
- tehnična dokumentacija (tehnična dokumentacija, priloga 1, priloga 2, priloga 3),
- opis podatkov izvoznega paketa.
Evidenca stavbnih zemljišč:
- predstavitvena zloženka,
- opis podatkov,
- smernice za občine.
Orodja
Seznam paketov za prenos podatkov pripadajočih zemljišč za posamezno občino

Ajdovščina
Ankaran
Apače
Beltinci
Benedikt
Bistrica ob Sotli
Bled
Bloke
Bohinj
Borovnica
Bovec
Braslovče
Brda
Brezovica
Brežice
Cankova
Celje
Cerklje na Gorenjskem
Cerknica
Cerkno
Cerkvenjak
Cirkulane
Črenšovci
Črna na Koroškem
Črnomelj
Destrnik
Divača
Dobje
Dobrna
Dobrova-Polhov Gradec
Dobrovnik
Dol pri Ljubljani
Dolenjske Toplice
Dobrepolje
Domžale
Dornava
Dravograd
Duplek
Gorenja vas-Poljane
Gorišnica
Gorje
Gornja Radgona
Gornji Grad
Gornji Petrovci
Grad
Grosuplje
Hajdina
Hoče-Slivnica
Hodoš
Horjul
Hrastnik
Hrpelje-Kozina
Idrija
Ig
Ilirska Bistrica
Ivančna Gorica
Izola
Jesenice
Jezersko
Juršinci
Kamnik
Kanal
Kidričevo
Kobarid
Kobilje
Kočevje
Komen
Komenda
Koper
Kostanjevica na Krki
Kostel
Kozje
Kranj
Kranjska Gora
Križevci
Krško
Kungota
Kuzma
Laško
Lenart
Lendava
Litija
Ljubljana
Ljubno
Ljutomer
Logatec
Log-Dragomer
Loška dolina
Loški Potok
Lovrenc na Pohorju
Luče
Lukovica
Majšperk
Makole
Maribor
Markovci
Medvode
Mengeš
Metlika
Mežica
Miklavž na Dravskem polju
Miren-Kostanjevica
Mirna
Mirna Peč
Mislinja
Mokronog-Trebelno
Moravče
Moravske Toplice
Mozirje
Murska Sobota
Muta
Naklo
Nazarje
Nova Gorica
Novo mesto
Odranci
Oplotnica
Ormož
Osilnica
Pesnica
Piran
Pivka
Podčetrtek
Podlehnik
Podvelka
Poljčane
Polzela
Postojna
Prebold
Preddvor
Prevalje
Ptuj
Puconci
Rače-Fram
Radeče
Radenci
Radlje ob Dravi
Radovljica
Ravne na Koroškem
Razkrižje
Rečica ob Savinji
Renče-Vogrsko
Ribnica
Ribnica na Pohorju
Rogaška Slatina
Rogašovci
Rogatec
Ruše
Selnica ob Dravi
Semič
Sevnica
Sežana
Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica
Slovenske Konjice
Sodražica
Solčava
Središče ob Dravi
Starše
Straža
Sveta Ana
Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Sveti Andraž v Slov. goricah
Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveti Jurij v Slovenskih goricah
Sveti Tomaž
Šalovci
Šempeter-Vrtojba
Šenčur
Šentilj
Šentjernej
Šentjur
Šentrupert
Škocjan
Škofja Loka
Škofljica
Šmarje pri Jelšah
Šmarješke Toplice
Šmartno ob Paki
Šmartno pri Litiji
Šoštanj
Štore
Tabor
Tišina
Tolmin
Trbovlje
Trebnje
Trnovska vas
Trzin
Tržič
Turnišče
Velenje
Velika Polana
Velike Lašče
Veržej
Videm
Vipava
Vitanje
Vodice
Vojnik
Vransko
Vrhnika
Vuzenica
Zagorje ob Savi
Zavrč
Zreče
Žalec
Železniki
Žetale
Žiri
Žirovnica
Žužemberk

Podatki o pravnih režimih

Pravni režimi se nanašajo na tiste omejitve oziroma varstvene zahteve, ki so določene s področno zakonodajo in so namenjeni varovanju javnega interesa v postopkih prostorskega načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. To so predvsem omejitve rabe prostora, ki so določene s:

  • prostorskimi akti, ki predpisujejo namensko rabo prostora in določajo dovoljene posege v prostor,
  • režimi varstva naravnih dobrin in naravnih virov,
  • predpisi, ki na varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območij vzpostavljajo poseben pravni režim,
  • predpisi in akti o varstvu kulturne dediščine in ohranjanju narave v prostoru in
  • predpisi o določitvi varstvenih pasov ob objektih gospodarske javne infrastrukture.

Z namenom poenostavite dostopa do evidenc in podatkov o pravnih režimih, ki jih upravljajo različne državne in občinske institucije, je v okviru prostorskega informacijskega sistema na voljo seznam zbirk podatkov o pravnih režimih.

Seznam vsebuje naslednje podatke o pravnih režimih:

  • skupina pravnega režima,
  • vrsta pravnega režima,
  • naziv pravnega režima,
  • navedba predpisa, ki določa pravni režim,
  • nosilec pravnega režima (subjekt, ki je zadolžen za opredelitev pravnega režima),
  • upravljavec pravnega režima (subjekt, ki je odgovoren za vodenje podatkov pravnega režima),
  • prostorsko območje, na katerega se pravni režim nanaša in
  • spletno mesto na katerem so dostopni podatki o pravnem režimu.

Opozorilo: Z uporabo storitev in podatkov uporabnik potrjuje, da je seznanjen s pravnim obvestilom ter se z njim strinja.

Spremljanje stanja prostorskega razvoja

Spremljanje stanja prostorskega razvoja je aktivnost s katero ugotavljamo stanja in trende v prostoru, doseganje ciljev prostorske politike ter vplive drugih politik na dogajanje v prostoru. Rezultat spremljanja stanja prostorskega razvoja so oblikovani predlogi za spremembe prostorske politike in drugih politik s prostorskim vplivom, ter predlogi ukrepov za izvajanje teh politik.

S sistemom spremljanja stanja prostorskega razvoja omogočamo razumevanje sedanjih in prihodnjih razmer v prostoru, kar je podlaga za opredelitev prioritetnih razvojnih ciljev ter opredelitev vprašanj, ki zahtevajo prioritetno reševanje. Dobro poznavanje stanja prostora ter pričakovanih prihodnjih razmer, ki se odražajo skozi razvojne trende, omogoča oblikovanje načel za usmerjanje nadaljnjega razvoja ter razvoja poselitvenih in drugih sistemov.

Cilji spremljanja stanja prostorskega razvoja:
  • spremljanje, analiza in vrednotenje izvajanja prostorske politike (prostorski razvoj, zemljiška politika, graditev objektov in stanovanjska politika) ter načrtovanje potrebnih sprememb oziroma ukrepov,
  • strokovno in učinkovito izvajanje postopkov prostorskega načrtovanja za zagotavljanje trajnostnega prostorskega razvoja na lokalni, regionalni in državni ravni,
  • vključevanje prostorske dimenzije pri oblikovanju integralnih in sektorskih razvojnih politik in dokumentov na nacionalni ravni.
Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja zagotavlja:
  • kazalnike stanja prostorskega razvoja,
  • poročila o stanju prostorskega razvoja.

Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja vsebuje podatke in metode za izračun kazalnikov ter služi podpori strokovnjakom, ki bodo lahko njegove rezultate uporabili za dejanski opis prostorskega razvoja. Spremljanje stanja prostorskega razvoja bo utemeljeno na sistemu kazalnikov s pomočjo zbiranja in analiziranja statističnih in strukturnih podatkov.

Pristop k vzpostavitvi sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja je iterativen in omogoča postopno dopolnjevanje seznama kazalnikov. Kazalniki se v sistem dodajajo glede na ugotovljene potrebe po zagotavljanju določenih informacij, metodološke zahteve ter možnosti zagotavljanja kakovostnih podatkovnih nizov potrebnih za izračun kazalnikov.

© Ministrstvo za okolje in prostor